Že velja
Akt o interoperabilni Evropi: Začetek uporabe uredbe
Okvir upravljanja za čezmejno interoperabilnost in ponovno uporabo rešitev javnega sektorja.
Javni sektor
Za javne ustanove načrtujemo, razvijamo in upravljamo digitalne storitve: dostopne, kot zahteva zakon, privzeto varne, povezljive že po zasnovi in dokumentirane tako dobro, da ostanejo uporabne tudi po izteku pogodbe. Naš način dela je oblikovalo več kot 600 evropskih vladnih projektov za javne ustanove po vsej Evropski uniji.
Za ministrstva, organe v sestavi, upravne enote, občine in javne zavode, ki morajo služiti vsakemu državljanu in hkrati upoštevati evropska in slovenska pravila.

28. junij 2025
Začetek uporabe evropskega akta o dostopnosti
Zahteve glede dostopnosti zdaj segajo do ključnih zasebnih storitev, v Sloveniji po ZDPSI, poleg pravil, ki jih javne ustanove že upoštevajo.
24. december 2026
Evropske denarnice za digitalno identiteto
Vsaka država članica mora zagotoviti vsaj eno denarnico, javne storitve pa jo morajo sprejemati.
2. december 2027
Obveznosti za visokotvegane sisteme UI
Vključno z oceno učinka na temeljne pravice za javne uvajalce, po spremembi Akta o umetni inteligenci leta 2026.
600+Evropski vladni projekti
Akt o umetni inteligenci, ZInfV-1 kot slovenski prenos direktive NIS 2, eIDAS 2, Akt o interoperabilni Evropi in akt o podatkih v nekaj letih zajamejo iste informacijske sisteme. Vsak doda obveznosti glede dokumentacije, tveganj in poročanja, naročniki pa v razpisih vse pogosteje sprašujejo, kako jih ponudnik podpira.
Ljudje pričakujejo, da bodo vlogo oddali, njeno reševanje spremljali in odločbo prejeli prek spleta, s prijavo SI-PASS in brez ponovnega prilaganja istih dokazil. Za ključne čezmejne postopke je načelo »samo enkrat« že obveznost.
Izkušene uradne osebe in razvijalci, ki poznajo staro kodo, odhajajo hitreje, kot jih je mogoče nadomestiti. Kar je danes v glavah ljudi in v starih sistemih, mora preiti v dokumentirane storitve in orodja, s katerimi bo lahko delala naslednja generacija.
Umetna inteligenca (UI) lahko skrajša čakalne vrste in zaostanke, vendar mora javna ustanova znati odločitev pojasniti, določiti osebo, ki zanjo odgovarja, in razkriti sisteme, ki jih uporablja. To spremeni zasnovo UI, ne le način nabave.
Osrednji sistemi za vodenje zadev so stari desetletja in vsaka sprememba zakona pomeni tvegano novo različico.
Posodabljamo postopoma, za stabilnimi vmesniki: izločimo storitve, podatke selimo z usklajevanjem in module ukinjamo enega za drugim. Strankam prihranimo enkratni veliki preklop.
Državljani in podjetja vedno znova prilagajo ista dokazila.
Storitve povežemo z uradnimi evidencami in nacionalnimi sistemi za izmenjavo podatkov, tako da se podatki pridobijo enkrat, na zakoniti podlagi, vsak dostop pa se zabeleži.
Klicni centri odgovarjajo na vprašanja, na katera bi moralo odgovoriti spletno mesto.
Asistenti za podporo strankam, ki odgovarjajo na podlagi vaših objavljenih pravil in postopkov, z jasno predajo zaposlenim in brez odgovorov zunaj odobrenih virov.
Uradne osebe izgubijo ure z branjem, razvrščanjem in ponovnim vnašanjem prejetih dokumentov.
Obdelava dokumentov razvrsti dokumente in izlušči podatke, človek potrdi negotova polja, sistem za vodenje zadev pa prejme strukturirane podatke s popolno revizijsko sledjo.
Pilotni projekti UI obstanejo pri pravnem in etičnem pregledu.
Na pregled se pripravljamo že od začetne analize: razvrstitev tveganja, vhodni podatki za oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov in za oceno učinka na temeljne pravice, beleženje, človeški nadzor in dokumentacija za zahteve glede preglednosti.
Znanje o predpisih je razpršeno po intranetih, datotekah PDF in glavah ljudi.
Iskanje po znanju, ki upošteva pravice dostopa in pri vsakem odgovoru navede predpis, interni akt ali postopek, na katerem temelji, da lahko zaposleni preverijo, preden ukrepajo.
Datumi, ki že zdaj vplivajo na odločitve o arhitekturi in naročanju. Nacionalni prenosi in izvedbeni akti lahko dodajo svoje datume.
Že velja
Okvir upravljanja za čezmejno interoperabilnost in ponovno uporabo rešitev javnega sektorja.
Že velja
Nacionalni zakoni veljajo, ko so sprejeti; v Sloveniji ZInfV-1 velja od 19. junija 2025. Subjekti javne uprave so zajeti, z obveznostmi obvladovanja tveganj in poročanja o incidentih.
Že velja
Pred odločitvijo o novih ali bistveno spremenjenih vseevropskih digitalnih javnih storitvah.
Že velja
Vključno z družbenim točkovanjem, ki ga izvajajo javni organi. Na isti dan začnejo veljati obveznosti glede pismenosti na področju UI.
Že velja
Za ključne proizvode in storitve, prek nacionalnih zakonov, v Sloveniji po ZDPSI.
Že velja
Vključno z zahtevami javnih ustanov po podatkih v primerih izjemne potrebe in pravili o zamenjavi ponudnika oblaka.
Že velja
Ljudje morajo vedeti, kdaj komunicirajo s sistemom UI, ustvarjene vsebine pa morajo biti označene. V Sloveniji te obveznosti nadzoruje AKOS.
Stanje na dan 2. oktober 2026
Prihaja
Vsaka država članica zagotovi vsaj eno denarnico; javne storitve, ki zahtevajo spletno identifikacijo, jo morajo sprejemati.
Prihaja
Za samostojne visokotvegane uporabe, kot je dostop do javnih storitev in ugodnosti, po spremembi leta 2026.
Predpisi, ki najpogosteje oblikujejo specifikacijo v javnem sektorju, razloženi preprosto in s pojasnilom, kaj vsak pomeni za vaš program.
Ta pregled je namenjen pogovorom pri načrtovanju. Ni pravni nasvet, nacionalni prenosi pa se razlikujejo. Evropski datumi so bili pregledani 2. oktobra 2026, slovenski predpisi 5. novembra 2026.
Pravila za sisteme UI glede na tveganje. UI, ki se uporablja pri odločanju o dostopu do bistvenih javnih storitev in ugodnosti, o migracijah, azilu in nadzoru meje ter v pravosodju in kazenskem pregonu, je uvrščena med visokotvegane.
Javne ustanove, ki uvajajo visokotvegane sisteme, morajo izvesti oceno učinka na temeljne pravice (27. člen), določiti človeški nadzor in hraniti dnevniške zapise. Po spremembi akta leta 2026 te obveznosti veljajo od 2. decembra 2027. Slovenija je organe za nadzor trga določila z zakonom (ZIUDHPUI): za dostop do bistvenih javnih storitev in ugodnosti je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), za biometrijo, izobraževanje, kazenski pregon, migracije in pravosodje Informacijski pooblaščenec.
Vsak primer uporabe razvrstimo že v začetni analizi, nadzor in beleženje vgradimo v sistem ter pripravimo tehnično dokumentacijo, ki jo potrebuje vaša pravna služba. Pravna presoja ostane pri vaših pravnikih.
VirUredba (EU) 2024/1689, EUR-Lex (odpre zunanje spletno mesto)
Direktiva NIS 2 zajema subjekte javne uprave na osrednji državni ravni, države članice pa lahko dodajo še regionalno in lokalno raven. V Sloveniji jo prenaša Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki velja od 19. junija 2025; pristojni nacionalni organ in enotna kontaktna točka je Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV). Obveznosti zajemajo obvladovanje tveganj, varnost dobavne verige in postopno poročanje o incidentih, ki se začne z zgodnjim opozorilom v 24 urah.
Pričakujte varnostne določbe v vsaki pogodbi. Svoje kontrole dokumentiramo, o incidentih poročamo po dogovorjenih poteh in vam zagotovimo dokazila, ki jih potrebujete za lastne obveznosti do nadzornega organa.
VirDirektiva (EU) 2022/2555, EUR-Lex (odpre zunanje spletno mesto)
Vsaka država članica mora do 24. decembra 2026 zagotoviti vsaj eno evropsko denarnico za digitalno identiteto. Javne storitve, ki zahtevajo elektronsko identifikacijo, jo morajo sprejemati poleg nacionalnih shem, v Sloveniji poleg prijave SI-PASS.
Prijava, deljenje atributov in elektronski podpisi morajo delovati z denarnico. Integracijo identitete zasnujemo tako, da je nova vrsta poverilnice stvar konfiguracije, ne ponovnega razvoja.
VirUredba (EU) 2024/1183, EUR-Lex (odpre zunanje spletno mesto)
Uporablja se od 12. julija 2024. Od 12. januarja 2025 morajo javne ustanove pred odločitvijo o novih ali bistveno spremenjenih vseevropskih digitalnih javnih storitvah izvesti oceno interoperabilnosti, spodbujene pa so tudi k deljenju in ponovni uporabi rešitev, tudi odprtokodnih.
Z vami pripravimo vhodne podatke za oceno, ponovno uporabimo obstoječe gradnike in dokumentiramo vmesnike, da lahko vašo rešitev prevzamejo tudi drugi.
VirUredba (EU) 2024/903, EUR-Lex (odpre zunanje spletno mesto)
Od 12. decembra 2023 lahko uporabniki ključnih čezmejnih postopkov zahtevajo, da si organi dokazila izmenjajo neposredno prek tehničnega sistema na podlagi načela »samo enkrat«, namesto da bi jih nalagali sami.
Izmenjava dokazil mora temeljiti na zahtevi uporabnika, ta mora dokazila pred pošiljanjem videti, vsaka izmenjava pa mora biti zabeležena. Nacionalne sisteme za izmenjavo podatkov in povezave s tehničnim sistemom na podlagi načela »samo enkrat« vključimo v potek storitve.
VirUredba (EU) 2018/1724, EUR-Lex (odpre zunanje spletno mesto)
Spletišča in mobilne aplikacije javnega sektorja morajo izpolnjevati harmonizirani standard EN 301 549, ki temelji na smernicah WCAG, in objaviti izjavo o dostopnosti z mehanizmom za povratne informacije. V Sloveniji direktivo prenaša Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ki zahteva izjavo o dostopnosti, posodobljeno vsaj enkrat na leto.
Gradimo po WCAG 2.2 AA, testiramo s podpornimi tehnologijami in vam pomagamo, da izjava o dostopnosti ostane točna.
VirDirektiva (EU) 2016/2102, EUR-Lex (odpre zunanje spletno mesto)
Uporablja se od 28. junija 2025 za ključne proizvode in storitve, kot so bančništvo, e-trgovina, e-knjige in storitve prevoza. Zavezuje gospodarske subjekte, ne neposredno javne ustanove, vendar javno naročanje uporablja njegove zahteve glede dostopnosti, storitve, ki jih izvajate z zasebnimi partnerji, pa so lahko zajete. V Sloveniji ga prenaša Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI).
Dostopnost zdaj zajema celotno verigo izvedbe. Vključimo jo v merila za prevzem, ne v pozno presojo.
VirDirektiva (EU) 2019/882, EUR-Lex (odpre zunanje spletno mesto)
Uporablja se od 12. septembra 2025. Javne ustanove lahko v primerih izjemne potrebe zahtevajo podatke, ki jih hranijo podjetja, storitve obdelave podatkov pa morajo omogočiti zamenjavo ponudnika, pri čemer se povračila za zamenjavo do januarja 2027 postopno odpravijo.
Izhodne načrte in prenosljivost podatkov vgradimo v arhitekturo v oblaku, da je menjava ponudnika načrtovan projekt in ne kriza.
VirUredba (EU) 2023/2854, EUR-Lex (odpre zunanje spletno mesto)
Javne ustanove naročajo po odprtem in omejenem postopku, s pogajanji, s konkurenčnim dialogom ter z okvirnimi sporazumi z odpiranjem konkurence. Pravila izhajajo iz Direktive 2014/24/EU in nacionalnih prenosov, v Sloveniji iz Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), vsak s svojimi dokumenti, pogodbenimi pogoji in roki.
Delamo v okviru teh pravil: na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila odgovorimo točko za točko, z imenovanimi člani ekipe, pregledno strukturo cen in načrtom izvedbe, ki ga strokovna komisija lahko oceni. Sodelujemo samostojno ali v skupni ponudbi, odvisno od sklopa.
Povemo, kaj je tehnično izvedljivo, ne da bi usmerjali specifikacijo. Zgodnji dialog zmanjša tveganje za razpise, ki jih nihče ne more izvesti.
Specifikacijo preberemo ob zakonodaji, standardih in vaših obstoječih sistemih, vprašanja pa postavljamo samo po uradni poti.
Strukturiran odgovor: arhitektura, načrt, ekipa, pristop k varnosti in dostopnosti ter izhodni načrt že od začetka.
Po oddaji naročila: imenovani ljudje, uvajanje v vaša varnostna pravila in dogovorjena prva različica.
Poročanje po pogodbenih kazalnikih, dokumentirana predaja in vrnitev podatkov, da naslednje javno naročilo začne s čistega izhodišča.
Regije gostovanja, upravljanje šifrirnih ključev in lokacije podpore določimo z vami pred razvojem in jih zapišemo v arhitekturo.
Odprti standardi, dokumentirani podatkovni modeli in infrastruktura kot koda ohranjajo stroške zamenjave vidne, kot predvideva akt o podatkih.
Najprej ocenimo javne gradnike za ponovno uporabo in odprtokodne možnosti, v skladu z Aktom o interoperabilni Evropi.
FromNine ima certifikat ISO/IEC 27001. Kontrole, upravljanje dobaviteljev in obravnava incidentov sledijo certificiranemu sistemu upravljanja informacijske varnosti.
Poti za poročanje o incidentih, obravnavo ranljivosti in preglednost dobavne verige dogovorimo v vsaki pogodbi, da lahko izpolnite svoje obveznosti po ZInfV-1.
Identiteta, spletni vmesnik storitve in sistem za vodenje zadev stojijo na plasti za izmenjavo podatkov, ki bere iz uradnih evidenc.
Državljan ali podjetje se v portal storitve prijavi prek SI-PASS ali z evropsko denarnico za digitalno identiteto. Asistent lahko odgovori na vprašanja in odpre pravi obrazec.
Portal posreduje vlogo v sistem za vodenje zadev, kjer uradna oseba pregleda izjeme in sprejme odločitve.
Portal in sistem za vodenje zadev bereta podatke, ki jih potrebujeta, prek nacionalnega sistema za izmenjavo podatkov. Ta pridobi podatke iz uradnih evidenc, kot so register prebivalstva, poslovni register ter davčni podatki in podatki o socialnih pravicah, vsak dostop pa zapiše v dnevnik.
Pri čezmejnih postopkih se sistem za izmenjavo poveže s tehničnim sistemom na podlagi načela »samo enkrat«, ki dokazila izmenjuje z organi v drugih državah članicah.
Storitve podatke pridobijo iz uradne evidence, ki jih vodi, prek nacionalnih sistemov za izmenjavo, namesto da bi hranile lastne kopije.
Evropski okvir interoperabilnosti, nacionalne referenčne arhitekture in semantični standardi oblikujejo vmesnike, ki jih zasnujemo.
Vsaka izmenjava ima pravno podlago, namen in zapis v dnevniku, ki ga lahko spremljajo državljani in revizorji.
Postopki, ki jih zajema enotni digitalni portal, se prek nacionalnih dostopnih točk povežejo s tehničnim sistemom na podlagi načela »samo enkrat«.
EN 301 549 temelji na WCAG. Zasnujemo in testiramo po WCAG 2.2 AA, zato storitve izpolnjujejo današnja pravila in tudi naslednjo različico.
Samodejni pregledi v cevovodu za izdajo, ročne presoje z bralniki zaslona in tipkovnico ter preizkusi uporabnosti z uporabniki invalidi, kjer jih lahko organizirate.
Besedila, ki bralcu pomagajo opraviti nalogo, z enako kakovostjo v vsakem jeziku, ki ga mora storitev podpirati.
Pomagamo vam, da izjava o dostopnosti in pot za povratne informacije ostaneta točni, ko se storitev spreminja.
Integracija s SI-PASS za prijavo in e-podpis, z e-osebno izkaznico, mobilno aplikacijo eOsebna, kvalificiranim digitalnim potrdilom ali smsPASS, ter z nacionalnimi shemami drugih držav EU, kadar storitev služi uporabnikom iz več držav.
Prijava z denarnico in elektronska potrdila o atributih se dodajo ob obstoječih shemah, tako da državljani lahko izbirajo, storitev pa ni treba razvijati dvakrat.
Storitev zahteva samo atribute, ki jih potrebuje, državljanu pokaže, kaj se deli, in to zabeleži.
Ravnanje v imenu podjetja ali druge osebe, ki ga potrebuje večina postopkov za ugodnosti in dovoljenja.
Postopki za ugodnosti in subvencije, pri katerih odločitve vplivajo na vsakdanje življenje ljudi in mora biti vsak korak pojasnljiv.
Dovoljenja, občinske dajatve, stiki z občani in skupne občinske uprave.
Tokovi zadev in dokumentov s strogim nadzorom dostopa, pravili hrambe in beleženjem verige skrbništva.
Študijska administracija, upravljanje projektnih sredstev in storitve za raziskovalne podatke.
Skupne platforme, evidence in sistemi v zaledju, ki jih uporablja več ministrstev.
Vloge in priloge se razvrstijo in preverijo glede popolnosti. Uradna oseba pregleda označene primere, preden izda odločbo.
Odgovarja na vprašanja o postopkih na občini ali upravni enoti, navede stran, na katero se je oprl, in pogovor v uradnih urah preda zaposlenim, kadar vprašanje zahteva presojo.
Zaposleni na enem mestu iščejo po internih aktih, navodilih in sodni praksi. Rezultati upoštevajo pravice dostopa, vsak odgovor pa vodi do vira.
Stara aplikacija za dovoljenja se zamenja modul za modulom za stabilnim API-jem, podatki se uskladijo na vsakem koraku, stari sistem pa se ukine zadnji.
Zahteve se evidentirajo, ustrezni dokumenti poiščejo, pripravijo pa se predlogi za prekritje varovanih podatkov. Vsako posredovanje odobri uradna oseba.
Kako deli delujejo skupaj pri vsakdanjem delu. To so ponazoritveni poteki dela, ne primeri strank.
Stranka se prijavi prek SI-PASS ali z evropsko denarnico za digitalno identiteto. Storitev zahteva samo atribute, ki jih potrebuje.
Asistent odgovori iz odobrenih virov ali odpre pravi spletni obrazec.
Znani podatki se enkrat pridobijo iz uradnih evidenc, stranka pa jih potrdi.
Vloga pride do prave ekipe skupaj z zgodovino, zato nihče dvakrat ne sprašuje istega.
Človeška kontrolna točka. Zaposleni obravnavajo izjeme in vse, kar zahteva presojo. Asistent nikoli ne odloča o pravicah ali ugodnostih.
Status in odločba prispeta v digitalni predal stranke, z jasno potjo za pritožbo.
Vloge prispejo prek portala, po e-pošti ali po pošti. Skenirana pošta se pridruži isti čakalni vrsti.
Dokumenti se razvrstijo, ključna polja pa izluščijo, vsako z oceno zanesljivosti.
Pravila preverijo, kaj manjka, in pripravijo osnutek poziva za dopolnitev vloge.
Človeška kontrolna točka. Uradna oseba potrdi negotova polja in sprejme odločitev. Predlogi so označeni kot predlogi.
Odločitev, njena obrazložitev in uporabljeni podatki se zapišejo v sistem za vodenje zadev in v revizijsko sled.
Popravki se stekajo v nabor za vrednotenje, zato se kakovost meri ob vsaki novi različici.
Vodenje zadev, kontaktni centri za državljane in podjetja ter postopki dodeljevanja sredstev, povezani z evidencami v zaledju in prijavo SI-PASS.
Finance, kadri in nabava za javno upravo, vključno s prejemom e-računov prek UJP, ter povezava SAP s sistemi za vodenje zadev in podatkovnimi platformami, ne da bi ogrozili jedro.
Praktično zaledje za manjše javne ustanove, javne zavode in skupne občinske uprave, z možnostmi odprtokodnih licenc, ki jih je treba oceniti.
Ravni partnerstva so ravni, ki jih ima FromNine. Imena izdelkov so blagovne znamke njihovih lastnikov.
Slovenija
Evropska raven je skupna, od Akta o interoperabilni Evropi do eIDAS 2. Za javne ustanove v Sloveniji nad njo veljajo nacionalna pravila: Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1) z Uradom Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV) kot pristojnim organom, Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) z izjavo o dostopnosti, Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) in e-računi, ki jih proračunski uporabniki od 1. januarja 2015 prejemajo samo prek Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP).
Državljani se v eUpravo, podjetja pa v portal SPOT prijavljajo prek SI-PASS. Za digitalno preobrazbo je po reorganizaciji, ki velja od 8. maja 2026, pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Slovenija je organe za nadzor trga po Aktu o umetni inteligenci določila z zakonom (ZIUDHPUI); za javne storitve sta najpomembnejša AKOS in Informacijski pooblaščenec.
Zasnujemo eno arhitekturo, ki razlike med državami ohranja v konfiguraciji in dokumentaciji namesto v ločenih kodnih bazah, ponovno uporabimo, kar že ponujajo katalogi Interoperabilne Evrope, in na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila odgovorimo točko za točko. Prvi pogovor vodimo v angleščini ali nemščini; o jeziku projekta se dogovorimo na začetku sodelovanja.
Naše izkušnje zajemajo več kot 600 evropskih vladnih projektov za javne ustanove po vsej Evropski uniji, zaključenih in tekočih. Javnih ustanov brez njihovega dovoljenja ne imenujemo. O referencah se pogovarjamo v postopkih javnega naročanja, pod pogoji, ki jih določi naročnik.
Povejte nam, prek katerega okvirnega sporazuma, sklopa ali dinamičnega nabavnega sistema naročate. Potrdili bomo, ali in kako lahko sodelujemo, samostojno ali v skupni ponudbi.
Primer uporabe razvrstimo v začetni analizi. Če je visokotvegan, na primer pri odločanju o dostopu do ugodnosti, v sistem vgradimo človeški nadzor, beleženje in dokumentacijo ter pripravimo vhodne podatke za vašo oceno učinka na temeljne pravice. Organ za nadzor trga za takšne sisteme je v Sloveniji AKOS.
Kjer se odločite vi. Zasnujemo tako, da podatki ostanejo v EU. Lokacije gostovanja, upravljanje šifrirnih ključev in lokacije podpore z vami dogovorimo pred razvojem, po potrebi tudi suverene možnosti, in jih dokumentiramo v arhitekturi.
Da. Zasnujemo in testiramo po WCAG 2.2 AA, ravni, na kateri temelji EN 301 549, združimo samodejno in ročno testiranje ter vam pomagamo vzdrževati izjavo o dostopnosti, ki jo zahteva ZDSMA.
Da. Večjezične storitve so pri našem delu za javni sektor običajne: uporabniški vmesnik, vsebine in asistenti v jezikih, ki jih potrebujejo vaši uporabniki, z enako kakovostjo v vsakem. Prvi pogovor vodimo v angleščini ali nemščini; o jeziku projekta se dogovorimo na začetku sodelovanja.
Pripravljate javno naročilo, posodobitev ali storitev UI po Aktu o umetni inteligenci? Pogovorite se z ekipo, ki pozna pravila javnega naročanja, zakonodajo o dostopnosti in javne storitve v več državah članicah.