Pojmi umetne inteligence, programske opreme in digitalne regulacije EU.

Programska oprema, ki z jezikovnim modelom načrtuje in izvaja korake proti cilju, na primer poišče zapis, izpolni obrazec ali pokliče API. Agent deluje v okviru pravic in orodij, ki jih dobi, vsak korak pa je mogoče zabeležiti.

Zasnova, pri kateri oseba pregleda, popravi ali odobri rezultat UI, preden začne učinkovati. Za visokotvegane sisteme UI Akt o umetni inteligenci zahteva učinkovit človeški nadzor, ki ga izvajajo osebe s potrebno usposobljenostjo in pooblastili za posredovanje.

Vzorec, pri katerem sistem najprej poišče ustrezne odlomke v odobrenih virih, kot so postopki, pravilniki ali spisi, nato pa jezikovni model odgovori samo na podlagi teh odlomkov. Odgovor lahko navede dokument in razdelek, pravice dostopa uporabnika pa se upoštevajo že pri iskanju.

Rezultat UI, ki zveni prepričljivo, a ga viri ali dejstva ne podpirajo. Halucinacije zmanjšamo, ne odpravimo, tako da odgovore opremo na najdene vire, zahtevamo navajanje virov, sistemu dovolimo, da pove, da odgovora ne ve, in njihovo pogostost merimo pri vrednotenju.

Branje, razvrščanje in zajem podatkov iz dokumentov, kot so obrazci, računi, potrdila in skenirani dopisi, s kombinacijo prepoznavanja besedila, analize postavitve in jezikovnih modelov. Vsaka zajeta vrednost ima oceno zanesljivosti, vrednosti pod mejo pa gredo v pregled k človeku.

Podatkovna platforma, ki podatke hrani v odprtih formatih datotek in tabel v cenovno ugodni objektni shrambi, kot podatkovno jezero, in nad tem doda zmožnosti podatkovnega skladišča: transakcije, sheme, nadzor dostopa in SQL. To omogočajo odprti formati tabel, kot sta Apache Iceberg in Delta Lake.

Prakse, ki sisteme strojnega učenja in jezikovnih modelov ohranjajo zanesljive v produkciji: različice modelov, pozivov in podatkov, samodejno vrednotenje, cevovodi za namestitev ter spremljanje kakovosti, stroškov in odzivnosti.

Nabor podatkov, ki ga upravljamo kot produkt: ima imenovanega skrbnika, dokumentirano shemo, objavljena merila kakovosti, jasna pravila dostopa in dogovorjene čase osvežitve, da ga druge ekipe lahko uporabljajo, ne da bi spraševale, kako je nastal.

Kontrole okoli jezikovnega modela, ki njegovo uporabo držijo v dogovorjenih mejah: preverjanje vhodov in izhodov, omejitve tem, prikrivanje osebnih podatkov, preverjanje pravic pred klicem orodja in koraki odobritve za dejanja s posledicami.

Iskanje po pomenu namesto po točnih besedah. Besedilo se pretvori v številske vektorje (vložitve), sistem pa poišče odlomke, katerih vektorji so blizu vprašanju. V praksi se navadno kombinira z iskanjem po ključnih besedah, ker šifre, imena in številke členov zahtevajo točno ujemanje.

Nevronska mreža, naučena na zelo velikih količinah besedila, da napove naslednjo besedo. Zna pripravljati osnutke, povzemati, razvrščati in izluščiti besedilo v številnih jezikih, vendar ni zbirka dejstev: brez opore v vaših virih lahko poda tekoče odgovore, ki so napačni.

Sistematično preizkušanje sistema UI na referenčnem naboru vprašanj ali dokumentov po dogovorjenih merilih, kot so pravilnost, oprtost na vire, popolnost in zavrnitev, kadar odgovor ni znan. Vrednotenje poteka pred zagonom in znova po vsaki spremembi modela, poziva ali podatkov.

Pristop, pri katerem vmesnik sistema najprej zasnujemo in dogovorimo, navadno kot specifikacijo OpenAPI ali AsyncAPI, šele nato pa ga izvedemo. Drugi sistemi, partnerji in uporabniški vmesniki se nato povezujejo prek dokumentiranih API-jev z različicami namesto z neposrednim dostopom do podatkovne baze.

Arhitektura, pri kateri sistemi objavljajo dogodke, torej dejstva, kot sta »vloga prejeta« ali »odčitek števca potrjen«, posredniku, drugi sistemi pa se nanje odzovejo v svojem času. Sisteme loči, tako da se lahko eden spremeni ali odpove, ne da bi ustavil druge.

Digitalna predstavitev fizičnega sredstva, procesa ali omrežja, ki jo podatki iz resničnega sveta sproti posodabljajo. Uporablja se za spremljanje stanja, preizkušanje sprememb, preden jih izvedemo, in načrtovanje vzdrževanja. 3D-model brez živih podatkov ni dvojček.

Osebna izkaznica z elektronskim čipom, s katero se državljani prek SI-PASS prijavijo v elektronske storitve. Prijava je mogoča tudi z mobilno aplikacijo eOsebna.

Arhitekturni vzorec v proizvodnji, pri katerem osrednji posrednik dogodkov hrani trenutno stanje obrata, urejeno po lokaciji, območju, liniji in stroju. Sistemi vanj objavljajo in se nanj naročajo, namesto da bi bili neposredno povezani vsak z vsakim.

Državni portal, prek katerega državljani dostopajo do elektronskih storitev javne uprave. Poslovnim subjektom je namenjen portal SPOT; oba uporabljata prijavo SI-PASS.

Odprti podatkovni standard za informacijsko modeliranje gradenj (BIM), ki ga objavljata buildingSMART in ISO kot ISO 16739-1. Različica IFC 4.3 dodaja infrastrukturo: železnice, ceste, pristanišča, plovne poti in mostove, tako da se podatki o sredstvih med projektiranjem, gradnjo in obratovanjem prenašajo brez ponovnega vnosa.

Platforma v oblaku za gradnjo in delovanje integracij, s pripravljenimi povezovalniki, preslikavo podatkov, orkestracijo in spremljanjem na enem mestu. Primera sta SAP Integration Suite in MuleSoft.

Strojno berljiv seznam komponent in odvisnosti v programski opremi, navadno v formatu SPDX ali CycloneDX. Hitro pokaže, ali vas zadeva na novo objavljena ranljivost. Akt o kibernetski odpornosti od proizvajalcev zahteva, da jo pripravijo za svoje izdelke.

Pripravljeno oblačno okolje, v katerem so struktura računov ali naročnin, identitete, omrežje, pravilniki, beleženje in varnostna osnova vzpostavljeni, preden pride prva delovna obremenitev. Vsak naslednji projekt je zato hitrejši, kontrole pa ostanejo enotne.

Varnostni model, v katerem nobenemu uporabniku, napravi ali storitvi ne zaupamo zaradi njene lokacije v omrežju. Vsaka zahteva je overjena, avtorizirana in ocenjena glede na identiteto, stanje naprave in kontekst, dostop pa je omejen na to, kar naloga potrebuje.

Državna storitev za prijavo in elektronski podpis, prek katere se državljani prijavijo na portal eUprava, poslovni subjekti pa na portal SPOT. Prijava je mogoča z e-osebno izkaznico, tudi prek mobilne aplikacije eOsebna, s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali s storitvijo smsPASS.

Družina standardov IEC (IEC 61970, IEC 61968 in IEC 62325), ki elektroenergetska omrežja, sredstva in tržno komunikacijo opisuje v enem skupnem podatkovnem modelu. Operaterji omrežij ga uporabljajo, da načrtovanje, obratovanje in tržni sistemi omrežje opisujejo enako.

Oblačne storitve, pri katerih lokacija podatkov, upravljanje storitve in pravna pristojnost, ki zanjo velja, ostanejo pod evropskim ali nacionalnim nadzorom. Opredelitve se razlikujejo: nacionalne sheme, kot je SecNumCloud v Franciji, dodajajo izrecne zahteve glede zaščite pred pravom držav zunaj EU.

Način postopne zamenjave starejšega sistema. Pred stari sistem postavimo fasado, funkcije eno za drugo prenesemo v nove storitve za njo, stari sistem pa ugasnemo, ko nanj ne vodi več nič. Tako se izognemo enkratnemu tveganemu preklopu.

Po zakonu ZIUDHPUI eden od organov za nadzor trga po Aktu o umetni inteligenci ter enotna kontaktna točka in koordinator. Po zakonu ZDPSI nadzoruje tudi dostopnost storitev elektronskih komunikacij, storitev dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev in e-knjig.

Uredba EU o čezmejni interoperabilnosti storitev javnega sektorja. Javni organi morajo oceniti učinek novih ali spremenjenih vseevropskih digitalnih javnih storitev na interoperabilnost, rešitve za interoperabilnost pa lahko delijo in ponovno uporabijo prek skupnega portala.

Uredba EU, ki določa zahteve kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi, strojno in programsko opremo, dane na trg EU. Proizvajalci morajo ranljivosti obravnavati ves čas podpore in od 11. septembra 2026 poročati o aktivno izrabljenih ranljivostih; glavne obveznosti se uporabljajo od 11. decembra 2027.

Uredba EU o pravičnem dostopu do podatkov in njihovi uporabi, ki se uporablja od 12. septembra 2025. Uporabnikom povezanih izdelkov daje dostop do podatkov, ki jih ti izdelki ustvarjajo, olajša zamenjavo ponudnikov storitev obdelave podatkov, tudi storitev v oblaku, ter omejuje nepoštene pogodbene pogoje pri izmenjavi podatkov.

Uredba EU o umetni inteligenci. Sisteme UI razvršča po tveganju: nekatere prakse so prepovedane, visokotvegani sistemi morajo izpolnjevati zahteve glede podatkov, dokumentacije, človeškega nadzora in točnosti, za nekatere sisteme pa veljajo obveznosti preglednosti. Prepovedi veljajo od 2. februarja 2025, obveznosti preglednosti od 2. avgusta 2026, obveznosti za visokotvegane sisteme iz Priloge III pa po spremembi iz leta 2026 od 2. decembra 2027. V Sloveniji je organe za nadzor trga določil zakon ZIUDHPUI.

Direktiva EU o fizični in organizacijski odpornosti kritičnih subjektov v enajstih sektorjih, med njimi energetika, promet, zdravstvo, pitna voda in digitalna infrastruktura. Države članice kritične subjekte določijo do 17. julija 2026; ti subjekti nato ocenijo tveganja in sprejmejo ukrepe za odpornost.

Certificirana točka, prek katere sistem pošilja in prejema e-račune v omrežju Peppol. ZIERDED poleg omrežja Peppol in certificiranih dostopnih točk dopušča tudi izmenjavo prek registriranih ponudnikov e-poti; seznam ponudnikov e-poti pri UJP bo vzpostavljen 1. oktobra 2027.

Strukturiran elektronski račun v standardu e-SLOG ali v sintaksi, skladni z evropskim standardom, ki ga sistemi obdelajo brez ročnega vnosa. PDF ni e-račun. Po zakonu ZIERDED si poslovni subjekti od 1. januarja 2028 za dobave v Sloveniji izmenjujejo samo e-račune, prek registriranega ponudnika e-poti, omrežja Peppol ali neposredno, ne po e-pošti.

Slovenski standard za e-račune. Proračunski uporabniki e-račune prejemajo v standardu e-SLOG ali v sintaksah, skladnih z evropskim standardom, enaki možnosti pa za izmenjavo med poslovnimi subjekti določa tudi ZIERDED.

Aplikacija denarnice po revidirani uredbi eIDAS, v kateri ljudje hranijo svoje identifikacijske podatke in potrdila, kot so diplome ali dovoljenja, delijo samo tisto, kar storitev potrebuje, in podpisujejo dokumente. Vsaka država članica mora zagotoviti vsaj eno denarnico, številne javne in zasebne storitve pa jo bodo morale sprejemati.

Direktiva EU, ki zahteva, da so nekateri izdelki in storitve dostopni invalidom, med drugim e-trgovina, bančne storitve za potrošnike, e-knjige ter spletišča, aplikacije in e-vozovnice storitev potniškega prometa. Prek nacionalnih zakonov se uporablja od 28. junija 2025; v Sloveniji jo prenaša Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI).

Serija mednarodnih standardov za varnost sistemov industrijske avtomatizacije in vodenja. Obrat razdeli na cone, povezane s komunikacijskimi kanali, določa varnostne ravni in porazdeli odgovornosti med lastnike sredstev, sistemske integratorje in dobavitelje izdelkov.

Nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, ki nadzoruje izvajanje splošne uredbe o varstvu podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Po zakonu ZIUDHPUI je tudi eden od organov za nadzor trga po Aktu o umetni inteligenci, med drugim za prepovedane prakse.

Mednarodni standard za sisteme upravljanja informacijske varnosti. Organizacija s tem certifikatom ima presojan sistem za prepoznavanje varnostnih tveganj, izbiro kontrol in njihovo izboljševanje skozi čas. FromNine ima certifikat ISO/IEC 27001.

Direktiva EU o kibernetski varnosti bistvenih in pomembnih subjektov v sektorjih, kot so energetika, promet, zdravstvo, digitalna infrastruktura in javna uprava. Zahteva ukrepe za obvladovanje tveganj, varnost dobavne verige in poročanje o incidentih: zgodnje opozorilo v 24 urah in priglasitev v 72 urah. Uporablja se prek nacionalnih zakonov, ki se med državami razlikujejo; v Sloveniji jo prenaša Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1).

Mednarodno omrežje in nabor specifikacij za izmenjavo strukturiranih poslovnih dokumentov, kot so računi in naročila, prek certificiranih dostopnih točk. V Sloveniji je omrežje Peppol ena od poti, prek katerih si poslovni subjekti od 1. januarja 2028 izmenjujejo e-račune.

Smernice W3C za dostopne spletne vsebine, organizirane v merila uspešnosti na ravneh A, AA in AAA. Raven AA je običajen cilj v javnih naročilih in zakonodaji; trenutna različica je WCAG 2.2, evropski standard EN 301 549 pa temelji na teh smernicah.

Uredba EU o obdelavi osebnih podatkov, ki se uporablja od 25. maja 2018. Določa načela, kot sta omejitev namena in najmanjši obseg podatkov, pravice posameznikov ter obveznosti upravljavcev in obdelovalcev, vključno z ocenami učinka pri obdelavi z velikim tveganjem. V Sloveniji jo izvaja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

Sistem EU, vzpostavljen na podlagi uredbe o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala, prek katerega javni organi na izrecno zahtevo državljana ali podjetja čezmejno izmenjujejo uradna dokazila, da ljudem ni treba predložiti dokumentov, ki jih država že ima. Obveznosti se uporabljajo od 12. decembra 2023.

Organ, prek katerega proračunski uporabniki od 1. januarja 2015 prejemajo samo e-račune, kot enotna vstopna in izstopna točka. Pravna podlaga je danes Zakon o plačilnih in javnofinančnih storitvah (ZPJS). Po zakonu ZIERDED UJP vodi tudi seznam ponudnikov e-poti.

Pristojni nacionalni organ in enotna kontaktna točka po Zakonu o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki je tudi organ za obvladovanje obsežnih incidentov. Po slovenski uredbi za izvajanje uredbe DORA izvaja tudi penetracijsko testiranje na podlagi groženj.

Uredba EU o digitalni operativni odpornosti finančnega sektorja, ki se uporablja od 17. januarja 2025. Ureja upravljanje tveganj IKT, poročanje o incidentih, testiranje odpornosti in upravljanje tretjih ponudnikov storitev IKT, vključno s pogodbenimi zahtevami in registrom informacij.

Slovenski zakon, ki prenaša direktivo NIS 2 in velja od 19. junija 2025. Bistveni in pomembni subjekti morajo sprejeti ukrepe za obvladovanje tveganj, tudi v dobavni verigi. Pristojni nacionalni organ in enotna kontaktna točka je URSIV.

Slovenski zakon, po katerem si poslovni subjekti od 1. januarja 2028 za dobave blaga in storitev v Sloveniji izmenjujejo samo e-račune. Izmenjava poteka prek registriranih ponudnikov e-poti, omrežja Peppol in certificiranih dostopnih točk ali neposredno, ne po e-pošti. Izmenjanih e-računov ni treba sporočati Finančni upravi Republike Slovenije.

Slovenski zakon za izvajanje Akta o umetni inteligenci, ki velja od 21. novembra 2025. Za organe za nadzor trga določa AKOS, Informacijskega pooblaščenca, Banko Slovenije, Agencijo za zavarovalni nadzor in Tržni inšpektorat Republike Slovenije, z AKOS kot enotno kontaktno točko.