Zahteve glede dostopnosti digitalnih storitev: kaj velja od junija 2025

01Kje smo

Direktiva (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (odpre zunanje spletno mesto), znana kot evropski akt o dostopnosti (EAA), določa skupne zahteve glede dostopnosti za seznam proizvodov in storitev. Kot direktiva deluje prek nacionalnih zakonov: države članice so jih morale sprejeti do 28. junija 2022 in jih uporabljati od 28. junija 2025. Od tega datuma mora zajeta storitev, ki se ponuja potrošnikom v EU, izpolnjevati zahteve v vsaki državi, v kateri se ponuja.

V Sloveniji direktivo prenaša Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI, Uradni list RS, št. 14/23), ki se uporablja od 28. junija 2025. Novela ZDPSI-A, ki prenos dopolnjuje, velja od 25. februarja 2026. Nadzor izvajata Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS), med drugim za proizvode in storitve e-trgovine, ter Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) za elektronske komunikacije, dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in e-knjige.

Akt dopolnjuje direktivo o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, Direktivo (EU) 2016/2102, ki že več let velja za spletišča in aplikacije javnega sektorja. V Sloveniji jo prenaša Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA, Uradni list RS, št. 30/18), ki od državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava zahteva izjavo o dostopnosti, posodobljeno vsaj enkrat na leto. Evropski akt o dostopnosti podobna pričakovanja razširja na zasebni sektor, vendar le za proizvode in storitve, ki jih našteva.

02Katere digitalne storitve so zajete

Drugi odstavek 2. člena našteva storitve, ki so zajete, kadar se zagotavljajo potrošnikom:

• Storitve e-trgovine: storitve, ki se zagotavljajo na daljavo, prek spletišč in mobilnih aplikacij, na zahtevo potrošnika z namenom sklenitve potrošniške pogodbe. V praksi vsaka spletna trgovina ali postopek rezervacije, ki prodaja potrošnikom.
• Bančne storitve za potrošnike: kreditne pogodbe, plačilne storitve in plačilni računi, elektronski denar in nekatere investicijske storitve za potrošnike.
• Elementi storitev letalskega, avtobusnega, železniškega in vodnega prevoza potnikov: spletišča, mobilne aplikacije, elektronske vozovnice in storitve izdaje vozovnic, potovalne informacije, vključno z informacijami v realnem času, ter interaktivni samopostrežni terminali. Pri mestnem, primestnem in regionalnem prevozu so zajeti le samopostrežni terminali.
• Elektronske komunikacijske storitve in storitve, ki omogočajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, na primer aplikacije in vmesniki ponudnikov pretakanja in televizije.
• E-knjige in namenska programska oprema.

Akt zajema tudi proizvode, kot so računalniki in operacijski sistemi, pametni telefoni, plačilni terminali, bankomati, avtomati za vozovnice in prijavo ter bralniki e-knjig. Če razvijate programsko opremo za takšno strojno opremo, vas zahteve za proizvode dosežejo prek stranke.

Storitve, ki se ponujajo samo podjetjem, niso zajete, čeprav številne poslovne stranke pri naročanju zdaj zahtevajo enako raven. Portal za stranke, ki služi potrošnikom in podjetjem, je zajet v delu, ki ga uporabljajo potrošniki.

03Izjema za mikropodjetja

Mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, so za te storitve izvzeta iz zahtev glede dostopnosti (peti odstavek 4. člena); tudi ZDPSI se ne uporablja za mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve. Direktiva mikropodjetje opredeljuje kot podjetje z manj kot 10 zaposlenimi, katerega letni promet ali letna bilančna vsota ne presega praga, ki ga določa direktiva. Izjema velja le za storitve. Majhno podjetje, ki daje zajete proizvode na trg, mora zahteve za proizvode še vedno izpolnjevati.

Izjema velja za ponudnika, ne za storitev. Če večje podjetje upravlja spletno trgovino, ki jo je izdelala majhna agencija, je trgovina zajeta.

04Kaj zahteve pomenijo za spletišče ali aplikacijo

Zahteve določa Priloga I. Za storitve je jedro dosledno in ustrezno zagotavljanje dostopnosti spletišč, povezanih spletnih aplikacij in mobilnih aplikacij, ki morajo biti »zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva«. Ta štiri načela izhajajo iz smernic za dostopnost spletnih vsebin (WCAG), kjer se imenujejo zaznavnost, operabilnost, razumljivost in robustnost, in se prevedejo v konkretna preverjanja:

• Zaznavnost: besedilne alternative za slike, podnapisi za video, zadosten barvni kontrast, vsebina, ki se na majhnem zaslonu ali pri veliki povečavi prerazporedi brez izgube informacij.
• Operabilnost: vsaka funkcija deluje s tipkovnico, fokus je viden in sledi logičnemu vrstnemu redu, nihče ne obtiči v pogovornem oknu, časovne omejitve je mogoče podaljšati.
• Razumljivost: jasne oznake in navodila, sporočila o napakah, ki povedo, kaj je šlo narobe in kako to popraviti, predvidljiva navigacija.
• Robustnost: pravilna semantika, da lahko bralniki zaslona in druge podporne tehnologije prepoznajo vsak kontrolnik, njegovo ime, vlogo in stanje.

Nekatere storitve imajo dodatne zahteve. Storitve e-trgovine morajo dostopno urediti funkcije identifikacije, varnosti in plačila ter posredovati informacije o dostopnosti prodanih proizvodov, kadar jih zagotovi odgovorni gospodarski subjekt. Bančne storitve za potrošnike morajo dostopno urediti tudi metode identifikacije, elektronske podpise, varnostne funkcije in plačilne storitve ter zagotoviti informacije, ki so razumljive, ne da bi presegale raven B2 skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike.

Ponudniki storitev morajo tudi pojasniti, kako njihova storitev izpolnjuje zahteve. Priloga V te informacije zahteva v splošnih pogojih ali enakovrednem dokumentu, na voljo v dostopnih oblikah. Številne organizacije jih objavijo kot izjavo o dostopnosti in nanjo povežejo iz noge strani in iz pogojev.

Standarda: EN 301 549 in WCAG

Za proizvode in storitve, ki so skladni s harmoniziranimi standardi, objavljenimi v Uradnem listu EU, se domneva, da izpolnjujejo zahteve, ki jih ti standardi zajemajo (15. člen). Evropski standard za dostopnost proizvodov in storitev IKT je EN 301 549. Njegova različica 3.2.1 je harmonizirani standard po direktivi o dostopnosti spletišč, za spletne vsebine pa vključuje uspešnostna merila WCAG 2.1 na ravneh A in AA.

Harmonizirani standardi posebej za evropski akt o dostopnosti nastajajo na podlagi zahteve Komisije za standardizacijo; preden se zanesete na domnevo skladnosti, preverite, kateri sklici so bili objavljeni. Ne glede na to je EN 301 549 merilo, ki ga danes uporabljajo organi, revizorji in stranke. WCAG 2.2, priporočilo W3C od oktobra 2023, dodaja merila, kot sta najmanjša velikost ciljev in dostopna avtentikacija. Gradnja po WCAG 2.2 na ravni AA danes pokrije WCAG 2.1 in vas pripravi na naslednjo različico standarda.

05Nesorazmerno breme in temeljna sprememba

14. člen dovoljuje dve izjemi. Zahteva ne velja, kolikor bi njena izpolnitev temeljno spremenila osnovno naravo storitve ali ponudniku naložila nesorazmerno breme. Obe sta ozki:

• Ponudnik mora oceno opraviti sam, po merilih iz Priloge VI, in jo dokumentirati.
• Ponudnik, ki za izboljšanje dostopnosti prejema sredstva iz drugih virov, se ne more sklicevati na nesorazmerno breme.
• Ponudniki storitev oceno nesorazmernega bremena obnovijo, ko se storitev spremeni, ko to zahtevajo organi, in v vsakem primeru vsaj vsakih pet let.
• Ponudniki, ki se na izjemo sklicujejo, morajo o tem obvestiti organe za nadzor trga zadevnih držav članic. Mikropodjetja so te obveznosti oproščena.

Izjema zajema le posamezno zahtevo, ki je nesorazmerna, ne celotne storitve. Uporabite jo kot zadnjo možnost: večina ovir izvira iz komponent in vsebin, ki jih je poceni popraviti, če jih ujamete zgodaj.

06Prehodna obdobja

32. člen določa prehodna obdobja. Prvi dve spodaj sta za države članice obvezni, tretje je neobvezno:

• Do 28. junija 2030 lahko ponudniki storitev še naprej zagotavljajo storitve s proizvodi, ki so jih zakonito uporabljali za podobne storitve pred 28. junijem 2025.
• Pogodbe o storitvah, sklenjene pred 28. junijem 2025, lahko nespremenjene veljajo do izteka, vendar ne dlje kot pet let od tega datuma.
• Kjer to dovoljuje nacionalno pravo, se samopostrežni terminali, ki so se zakonito uporabljali pred 28. junijem 2025, lahko uporabljajo do konca svoje ekonomske življenjske dobe, vendar ne dlje kot 20 let po začetku uporabe.

Ta obdobja varujejo obstoječo strojno opremo in pogodbe. Ne odložijo zahtev za spletišče ali aplikacijo, ki jo spremenite, na novo predstavite ali ponudite novim strankam. Natančna prehodna pravila preverite v vsakem nacionalnem zakonu, v Sloveniji v ZDPSI.

07Nacionalni zakoni v Sloveniji in na drugih trgih

Nadzor trga in kazni so nacionalni. Vsaka država članica določi svoje organe in kazni, ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Glavni izvedbeni akti na trgih, na katerih delamo:

08Dostopnost kot inženirska praksa

Večina napak pri dostopnosti ni posledica odločitev pri oblikovanju. So posledica komponent, zgrajenih brez semantike, vsebin, objavljenih brez alternativ, in pripomočkov tretjih oseb, ki jih ni nihče preizkusil. Zato revizija tik pred zagonom razočara: najde na desetine težav, ki jih je poceni preprečiti in drago popraviti pozno. Deluje to, da dostopnost obravnavate kot varnost, kot lastnost procesa razvoja in dostave.

• Dostopen sistem oblikovanja. Gumbi, obrazci, pogovorna okna, meniji, zavihki in podatkovne tabele so zgrajeni enkrat, s pravilno semantiko, podporo za tipkovnico in upravljanjem fokusa, preizkušeni z bralniki zaslona in uporabljeni povsod. Barvni žetoni so preverjeni glede kontrasta v svetli in temni temi.
• Definicija opravljenega, ki vključuje dostopnost. Vsaka uporabniška zgodba navaja merila sprejemljivosti za uporabo s tipkovnico, oznake in obravnavo napak, pregledovalci pa jih preverijo kot vsako drugo zahtevo.
• Avtomatizirana preverjanja v cevovodu. Pregledovalniki na podlagi pravil tečejo ob vsaki gradnji in blokirajo regresije. Najdejo le del težav, kot so manjkajoče oznake, kontrast in neveljavna označba, zato ročno testiranje dopolnjujejo in ga nikoli ne nadomestijo.
• Ročno testiranje z ljudmi, ki poznajo podporno tehnologijo. Samo tipkovnica, bralniki zaslona na namiznih in mobilnih napravah, povečava na 400 odstotkov in zmanjšano gibanje, na ključnih poteh: prijava, iskanje, nakup, plačilo, upravljanje računa.
• Testiranje z invalidi na najpomembnejših poteh, pred izdajo in po večjih spremembah.
• Komponente tretjih oseb v pogodbi. Plačilni pripomočki, ponudniki identitete, klepetalni asistenti, pasice za piškotke, zemljevidi in predvajalniki videa so del vaše storitve. Od dobaviteljev zahtevajte poročilo o skladnosti z zahtevami glede dostopnosti in jih preizkusite v svojem okolju.
• Vsebine in dokumenti. Uredniki se naučijo pisati nadomestna besedila, naslove in besedila povezav. Dokumenti PDF, ki jih stranke potrebujejo, na primer pogodbe in računi, so označeni ali ponujeni v dostopni nadomestni obliki.

Tako gradimo poslovno programsko opremo in portale za stranke (glejte Poslovna programska oprema in SaaS): preverjanja dostopnosti tečejo v cevovodu, vsaka izdaja pa da dokaze za izjavo o dostopnosti in za vprašanja strank in organov. Enako velja za asistente iz rešitve Podpora strankam in za portale na platformah, kot je Salesforce: platforma zagotavlja dostopne gradnike, ali rezultat ostane dostopen, pa odločajo komponente in vsebine po meri.

09Praktičen načrt

1. 01Popišite storitve. Navedite spletišča, aplikacije, terminale in dokumente za potrošnike po državah in za vsako odločite, ali spada pod akt. Zabeležite obrazložitev, tudi za storitve, ki jih štejete za nezajete.
2. 02Izmerite stanje. Na ključnih poteh izvedite strokovno oceno po EN 301 549, skupaj z avtomatiziranimi pregledi celotnega spletišča. Prednost določite po vplivu na uporabnike, ne po številu ugotovitev.
3. 03Popravite vir. Težave najprej odpravite v sistemu oblikovanja in skupnih komponentah, da vsak popravek doseže vse strani, ki jih uporabljajo.
4. 04Objavite informacije. V pogojih ali izjavi o dostopnosti opišite, kako storitev izpolnjuje zahteve, s kontaktno točko za povratne informacije, in informacije sproti posodabljajte.
5. 05Vgradite v razvoj. Merila sprejemljivosti, avtomatizirana preverjanja, scenariji ročnih testov in pogoj za izdajo pri ključnih poteh.
6. 06Upravljajte dobavitelje. Zahteve glede dostopnosti in dokaze vključite v pogodbe z agencijami, platformami in ponudniki pripomočkov.
7. 07Dokumentirajte izjeme. Kjer se sklicujete na nesorazmerno breme, zapišite oceno, kjer je treba, obvestite organ in načrtujte pregled.

10Na kaj biti pozorni

• Objavo harmoniziranih standardov po evropskem aktu o dostopnosti, vključno z revizijo EN 301 549, in njihovo navedbo v Uradnem listu EU.
• Usmeritve in prve izvršilne ukrepe organov za nadzor trga v vsaki državi, v kateri ponujate storitve, v Sloveniji TIRS in AKOS.
• Spremembe nacionalnih prehodnih pravil in organov, določenih za posamezne sektorje, kot sta bančništvo in promet.

Evropska komisija vodi pregled evropskega akta o dostopnosti (odpre zunanje spletno mesto). Vsak interni zapis o njem opremite z datumom: nacionalna praksa se še oblikuje.